Hitra gesta je bila. Taka. Lentovska. Ko pomigneš. Na šus. Marko Kocjan – Emkej je na KMŠ odru pokazal, kje je gor rasto. »Ko sem bil mali, sem živel tam, tisto okno. In ko sem med Lentom gledal skozi okno na Jurčkov oder, sem si tako zelo želel nastopato tu. Danes se mi je uresničilo. Hvala!« Prosim, lahko reče Maribor. Oziroma Marleybor. Ker takšen je Festival Lent. Ko še Gibonni vljudno poprosi vse, ki so snemali njegov izjemen koncert na Glavnem odru. »Snemajte, snemajte, seveda, to so te nove tehnologije. Samo ne dajajte posnetkov na internet. Ker bodo morda v Brežicah videli, da je danes, tukaj, na Lentu, boljši koncert od tistega v soboto.« Haha. Zmag(ovaln)a!
Če jutri kdo kaj vpraša ...
Pa saj je tooooliko razlogov za smeh. Kakšen četrtek! Še boljši od tistega prvega, pred tednom dni, ko smo začeli letošnji Festival Lent in je napihljivi samorog letel nad glavami na Glavnem odru. Ker Dubioza Kolektiv. No, zdaj je Gibonni priletel takoj, na polno, očaran. Prvi komad? Činim pravu stvar. Drugi? Oprosti. »Maribor, vsaka čast!« je kipelo iz Gibonnija že takoj na začetku. Z dodelano zasedbo in obilico dobre volje je pripravil koncert, ki je donel v vse pore mesta. »Velika čast je, da sem danes tukaj.«
Sklepni nagovor je bil ganljiv. Trinajst let je, kar je bil nazadnje na Lentu. »In 21 let, kar sem prvič nastopal v vaših krajih. Veste, kako so me predstavljali, napovedovali? Kot novi Jasmin Stavros, haha.« Na njegov prvi koncert, v Šentilj, je prišlo, kot je rekel, trideset ljudi. »In natakar. Ampak nam je bilo tako dobro, da smo rekli, naj nas še pokličejo. Zato imam poseben odnos do vašega mesta. To tako zelo cenim, vse to ni padlo iz neba,« se je poklonil občinstvu. Ogromno vas je bilo. Sedeži razprodani, stojišča polna. »Vsako sekundo tega cenim. Ker zaradi vas lahko igramo glasbo, ki jo imamo radi in živimo med svojimio ljudmi.«
In še nekaj je razkril, ko je v dveh urah naredil kuriran program. »Če vas jutri nekdo, ki bo rinil v vas, vpraša, kakšen je bil koncert ... Recite, da je bil dolgočasen, tako bo najbolj pošteno,« še kar ni nehal biti dobrohotno navihan. Ter delil. Nasvet. Ljubezen, ljudje, ljubezen, ta je tista, ki na koncu zmaga.
Emkeja poslušali še z mosta
Pa smo vas videli, našli, ujeli! Ha! Imamo vas! Spet ste gledali na Dravsko ulico, kjer marljivo dediščino Jurčkovega odra nadaljuje KMŠ oder. Gledali, peli, zibali. Ja, ja. Dol ste špegali. Iz mosta! To je ta žlahtna tradicija, s katero je začel Emkej. Kako ne bi. Še mamo je imel v publiki. Uresničitev želje. Kitarista Vida Turico je označil za genija. Ne brez razloga.
»Pa nea mi tu stojte, no, tu samo čujete z monitorov muziko vun. Najboljše se čuje pri tonskem, to so dolgoletne izkušnje Festivala Lent, ha. Pa sori, da ti gušim, Maribor! Kak mi je vroče!« je le eden od številnih duhovitih nagovorov. »Lepo se nas je nabralo, res nisn mislo, da nas bo tolko.« Ni edini. Perica Jerković je takšen hit, zicer, biser z Zgodovino selfie butla, da smo postali pred zaveso, pred vrati in vas občudovali. Kako ste čakali. Da morda še pridete noter. Smo vam rekli. Za stand up morate biti pravočasni. Pa ste bili potrpežljivi. Oni noter pa nasmejani.
Ribe jedo avanturiste
Zato pa smo ujeli Pips, Chips & Videoclips, ko je pevec Dubravko Ivaniš razlagal o psihologiji in njenih naukih, nato pa je zagrebška rock zasedba pokazala, kaj je to psihološki profil skozi izjemen rock štikl. Če je lani Goran Bare z Majkami dal vse v Budi ponosan, smo letos na Večerovem odru slišali vrhunsko izvedbo pesmi Dan, mrak. »In tam me čakaj, kjer ribe jedo avanturiste!« Na ta. Fenomenalen dan.
Saj smo razumeli, avanturisti. In šli še – med drugim, kakopak – h gospodu Wetrinskemu. Ker takšna doza, takšnega afterja pa še ne. Lorca, ti in jaz? Bolj Lorca, ti in naša odprta usta. O, ja. O, ne. O, ja. Trepetanje z nogami, mistična poezija. Skoraj vražja nadkvaliteta, preplet poezije, glasbe in plesa, kjer sta Katja Šulc (vokal) in Urška Centa (ples, palmas), ob njima pa Robert Jukič (kontrabas) prenesli brezčasno romsko kulturo od Španije do Balkana. Vau. Ko se recitira brez mikrofona, potem veste, kakšna publika se je nabrala. Krepko po polnoči. Taka. Lentovska. Mali petki so pač velike zmage. Sploh na Festivalu Lent.
Petkovi zicerji!
- Umeeeeeeek! Festival Lent, kot ga še ni bilo. To pa res ne. Smo že marsikaj imeli, videli, pojedli, popili, ampak to? A-a. Umeeeek. On štarta ob 23. uri, predvozač bo Damir Hoffman. Na Glavnem odru na Trgu Leona Štuklja.
- Ste kdaj, ziher ste, videli tiste fotografije z JazzLenta, ko publika pleše tik pod odrom? No, to. Danes. The Garifuna Collective. Karibski šus. JazzLent. Minoriti – Oder Nove KBM. Žur se začne ob 22.00.
- Pet let je že. Ja, peta obletnica. Aha. Česa? Kaj česa! Rh-202! Mike Vale, Tim Urbanya in ekipa. Prav za po Umeku, ne?
- Večerov oder boste slišali danes iz vseh strani. Ja, ja. Strojmachine bo zružil! Večerov oder. 21.30
- Pa še ena petkovska nežna: Vita Mavrič. Šansonjerka, za katero je bil Sodni stolp kot ustvarjen. Štart ob 21.00.
Aja, še to. Saj veste, da ni deževalo še niti en dan zvečer, tam nekje med osmo in enajsto? Zato si zasluži lepo vreme tudi Art kamp! In ga bo ziher dobil. Lent je zadnja dva dneva celodnevna in celonočna izkušnja.
Jaša Lorenčič