Koliko rund zdržite? Tri? Pet? Sedemnajst? Parni valjak jih zdrži (naj)več. Runda številka 44. Skupina, ki se ne more, ne zna, ne sme posloviti. Tretjič na Glavnem odru na Festivalu Lent. 2001. 2005. 2019. Aki Rahimovski še poskoči. Še gre. Sonožno. V zrak. Gre? Več kot to. Z značilnim nasmehom in vrhunskim vokalom. In z njim Husein Hasanefendić – Hus in ekipa. Kitare, energija, prodorni ženski spremljevalni vokali. Aha. Že debeli dve uri so igrali in nato prižgali. Čago. Lutka za bal. Ugasi me. U prolazu. In je spet vse, kot je vedno moralo biti. Niso več plesali samo tisti zadaj na stojiščih. Tudi med sedišči se je poplesavalo. Nato pa nežno zapelo. Ker Parni valjak je klasika. Od leta 1975. Klasika za klasiko. Ker to je Festival Lent. To so te klasike. In napis razprodano ob imenu Tadej Toš v Vetrinjskem dvoru. Zicer! Sploh pa na prvi petek. Direndaj v Art kampu, direndaj na Sladolentu. Ja, začeli smo! Zdaj pa res!
Še je Parni valjak v formi. Še, še. Materiala in zaloge hitov toliko, v takem izobilju, da so tudi zagrebški rock veterani, kot že večer prej Dubioza Kolektiv, potegnili tja do polnoči. Dve uri in pol. Še enkrat. Dve uri. In pol. Tja do Proklete nedelje in Sve još miriše na nju. Videli smo, da ste kombinacijo sedišč in stojišč zelo hitro posvojili. Samo tako naprej! Za vsak slučaj, da ne pozabite, na Glavni oder prideta tudi Urban & 4(sreda) in Gibonni (četrtek).
Večerov oder: Še v breg gor se bo šlo!
Zdaj vemo. Še v breg gor se bo očitno šlo pri Večerovem odru. Če pa je tako prijeten razgled! In dobro se je dalo zamigati, ko je zapihala in zamigala desetglava postava Brass Band Radlje. »Starejši se bodo morda te še spomnili,« so nagovorili, ko smo stegovali vratove na prvi festivalski petek, »avtor je Harry Belafonte«. Niso se sicer znali spomniti, če je gospod še živ – je, je -, so se pa zato spomnili in pogruntali, kako narediti dober, res, taki lentovski uvod. Večglavi. To so te postave. Brass Band Radlje (deset članov) in GB's Lab (dvajset članov). Da smo lahko preverili, če Večerov oder na Dravi res dobro plava. Ugotovitev? Ne samo, da plava. Še z boki zamiga.
KMŠ Oder: ambient za ovinkom
Dravska ulica bo imela večni lentovski pridih. Večni. In KMŠ oder ga skrbno ohranja. »Hvala, hvala, res smo veseli, da smo tukaj!« je hvaležnost kipela iz Miše Dubljević, pevke slovenske čutne pop rock skupine Impulse. Mize, vzdušje, scena ... Dobri stari Jurček najbrž ne bi imel prav nič proti. Luštno, res luštno!
Sodni stolp: face!
Kaj smo vam rekli. Riiiiibiiiiceeeee. O, ja. Ko smo tam okrog polnoči pokukali v Sodni stolp, ravno ko je godla avtohtona žleht kvalitetna zasedba The Funkensteins, se je pošteno zibalo in stegovalo po ribicah. Če pa tako obdelajo priredbe. Get Lucky je sploh bil taki, da preprosto ne moreš še domov. Domačini, tujci, celo nekaj res velikih fac smo videli. V Sodnem stolpu že diši po muzikalnosti. Pa nič hudega, če ste The Funkensteins včeraj zamudili. Saj bodo danes praskali še enkrat pozno v noč, potem ko bo najprej Marko Grobler znova vstal z zasedbo Ezl Ek.
In kaj smo še spoznali na prvi petek? Da ima Mladinin oder program, ki ti s pravo kreativno dozo sčisti ušesa – kako je prihrumela zasedba Nikki Louder, uf! –, da se Atrij Žičkega dvora pridno drži koncepta The Party After Party in da je Wetrinsky vzel silovit zalet s svojimi afterji. In še in še. In kaj je najboljše na prvem lentovskem petku? Da takoj pride prva lentovska sobota. Se vidimo!
Aja, še to. Ponoči vam lentovski promenadni labodi (na)povejo, kako, kaj in kam naslednji festivalski dan. Čisto res. Šu-bi-du.
Jaša Lorenčič