Lin Gerkman: North of the South (2018), razstava fotografij

Fotogalerija Stolp, Židovska ulica 6, Maribor
Od 21. 6 do 29. 6., med 15.00 in 18.00

Organizator: Fotoklub Maribor

Projekt dokumentira več zgodb iz sodobne ruralne Namibije. Osredotoča se na posledice, ki jih ima prevzem sodobnih tehnologij na način življenja pripadnikov tradicionalnih kultur. Fotografije predstavljajo dvojnost bivanja ljudi, globoko povezanih s tradicijo in trajno spremenjenih zaradi tehnoloških napredkov in vstopa v globalno ekonomijo.

Vstopnine ni!


Muzika, likovna razstava

Sodni stolp,
Od 21. 6 do 29. 6., med 19.00 in 24.00

Organizator: Fotoklub Maribor, Fotogalerija Stolp

Miran Stergulec se je rodil v Mariboru. V otroštvu je likovne motive prejel od starega očeta Jožefa, ki je s svinčnikom risal vojake, topove in dirjajoče konje na robove časopisa. Oče Matija je s svinčnikom narisal zbirko portretov takratnih popularnih filmskih zvezd, ki je ohranjena. S slikarstvom se je ukvarjal njegov prastric Miro Kehler, ki je slikal z oljem na platno.
V osnovni šoli je bil njegov mentor akademski slikar in kipar Gabrijel Kolbič, ki je  vzpodbujal njegov talent in mu pokazal različne tehnike likovnega izražanja. 
Fotografijo sta mu približala oče Matija in stric Ivan. S kamero Smena 6 in zrcalno refleksno kamero Practika LLC z 1.8/50mm objektivom, se je učil osnove fotografije. Sedaj večino slik razstavlja na spletni strani e-fotografija - galerija in Fineart Portugal.

Čeprav sta ga fotografija in likovno izražanje močno prevzela, je svoj življenjski poklic našel kot akademski glasbenik kitarist. Izobraževal se je na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Bil je ustanovitelj glasbenih skupin Skarabej, Rajano in Inside. Napisal glasbo za Predstavo Mrtvec pride po ljubico v režiji Tomaža Pandurja, soustvaril glasbo na besedila Janka Glazerja s Petrom Andrejem, posnel avtorski CD z Vaskom Atanasovskim in nekaj svojih solo cd jev. S fotografijami prikazuje glasbenike in plesalce z dinamičnim izrazom. Z  uporabo daljše ekspozicije in bliskavice so njegovi liki uvrščeni med lastnostmi statične fotografije in gibljivimi slikami filma. V magičnem realizmu, ki je sinteza realnega in namišljenega sveta, je avtor našel vir navdiha, kjer nastopajo njegovi glasbeniki v različnih zasedbah in sporočajo univerzalen jezik kreativne umetnosti.

Za vstop potrebujete Lento ali Dnevno Lento.


Dan Reisinger: Ognjeni zvitki, razstava grafik

Sinagoga Maribor, Židovska ulica 4

Odpiralni časi Sinagoge:

  • od ponedeljka do petka: med 8.00 in 16.00;
  • ob sobotah, nedeljah in praznikih: zaprto

V času Festivala Lent:

  • v petek, 21. 6. 2019, odprto do 22.00
  • v petek, 28. 6. 2019, odprto do 22.00.

Organizator: Center judovske kulturne dediščine, Sinagoga Maribor

Mednarodno priznani izraelski slikar in oblikovalec Dan Reisinger je serijo del »Ognjeni zvitki« zasnoval leta 1979 kot grafično upodobitev verzov znamenitega izraelskega pesnika Abbe Kovnerja. Kovnerjeva poezija in Reisingerjeva dela tako sestavljajo subtilno celoto, s katero ustvarjalca opominjata na nesrečno usodo judovskega naroda v različnih krajih in obdobjih. Razstava je bila razstavljena že v različnih muzejih in galerijah po svetu, danes pa je del stalne razstave v Sinagogi Lendava.

»Mariborska sinagoga je eden najpomembnejših spomenikov judovske kulturne dediščine na slovenskih tleh in obenem ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednjeevropskem prostoru. S prirejanjem kulturnih, znanstvenih in drugih prireditev skušajo javnost opozarjati na kulturne raznolikosti, nekdanjo sinagogo pa oživljajo kot prostor medkulturnega in medverskega dialoga.«

Vstopnina: 1 €, z Lento vstop prost! 


Prodajna razstava Art for Sale / Papirnate zadeve

Umetnostna galerija Maribor
UGM Kabinet , Strossmayerjeva 6

21. – 29. junij 2019

Umetniki: Nevena Aleksovski, Urška Alič, Ajda Auer, Boris Beja, Uršula Berlot, Nina Slejko Blom in Conny Blom, Nenad Cizl, Nataša Drešić, Vesna Drnovšek, Mina Fina, Enej Gala, Andreja Gregorčič, Aleš Horvat, Ilić, Duša Jesih, Barbara Jurkovšek, Žiga Kariž, Milan Ketiš, Tina Konec, Maja Babič Košir, Ksenija Kovačević, Gašper Kunšič, Tanja Lažetić, Polonca Lovšin, Maša Mlinarič, Cvetan Nedelkovski, Borut Pepenko, Polona Petek, Arjan Pregl, Tea Pristolič, Mirjana Rukavina, Small but Dangers (Simon Hudolin in Mateja Rojc), Zora Stančič, Nataša Tajnik Stopar, Brane Širca, Gal Šnajder, Igor Štromajer, Miha Štrukelj, Simona Šuc, Helena Tahir, Hana Tavčar, Veronika Vesel Potočnik in Sašo Vrabič, Ana Vodušek, Mojca Zlokarnik
kustosinja: Simona Vidmar

Umetnostna galerija Maribor v sodelovanju s Centrom za kreativnost, pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, vabi na Pop-up prodajno razstavo umetniških del na papirju Papirnate zadeve, ki bo zbirateljem začetnikom in drugim entuziastom ponudila priložnost, da se na enem mestu seznanijo s širokim naborom umetniških del uveljavljenih in obetavnih slovenskih ustvarjalcev ter da umetnost ponesejo v svoj dom – in to po dostopnih cenah. Papirnate zadeve predstavljajo zanimiv izbor umetniških del na papirju/iz papirja – sitotiske, digitalne printe, risbe, akvarele, kolaže, ilustracije, papirnate objekte, zine, knjige umetnikov in več. Pridite, naj vas navdušijo!

Prost vstop z Lento.


Prodajna razstava Tina Konec / Transparentnosti

Umetnostna galerija Maribor
UGM Šop / Strossmayerjeva 6

21.–29. junij 2019

Umetnica: Tina Konec
Kustosinja: Andreja Borin

Na prodajni razstavi v UGM Šopu predstavljamo mlado umetnico Tino Konec in njeno serijo risb naslovljeno Transparentnosti iz 2018 - 2019. Naprodaj bo 10 risb. Vabljeni, da si ogledate razstavo in v svoj dom odnesete kakšno umetnino po ugodnih cenah.
Tina Konec je diplomirala šele leta 2015, vendar je njen izraz izmojstren in njene risbe izbrušene kot da bi imela za sabo že dolgo ustvarjalno življenje. Navdih njenih del je narava, natančneje drevesa, še natančneje iglavci. Eno ob drugo polaga na papir ali na prosojni paus papir poteze s svinčnikom ali črnim tušem. Včasih risbo na paus papirju prekrije z drugo risbo s čimer dobi izginjajoče zamegljene prizore. 

Prost vstop z Lento.


Zora Plešnar, retrospektivna razstava

UGM, Strossmayerjeva 6

19. april  –  4. avgust 2019
otvoritev: 19. april 2019, 19.00

kustosinja razstave: Andreja Borin

Umetnostna galerija Maribor s ponosom predstavlja prvo pregledno razstavo fotografij Zore Plešnar (r.1925, Maribor), najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Fotoklubu Maribor se je pridružila leta 1968 in dve leti pozneje − kot edina ženska − sodelovala na prelomni razstavi fotografske skupine Mariborski krog, ki si je prizadevala za avantgardni modernizem. V okolju odličnih fotografov (Ivan Dvoršak, Zmago Jeraj, Janko Jelnikar, Branimir Jerneić, Stojan Kerbler) je Zora Plešnar že s svojim prvim ciklom Mimo uveljavila suveren avtorski izraz. V tri desetletja trajajočem delovanju je slovensko fotografijo obogatila z odličnimi črno-belimi cikli: MimoNad oblakiOdseviPraznovanjeTerelj in Rojstvo mesta / Novi Beograd. Njene fotografske podobe so povzdignjene v nadrealno, prividno, imaginarno, sanjsko. Realni tukaj in zdaj njenih odsevov, oblakov, hribov ali mesta v nastajanju je univerzalen in brezčasen, v dotiku s sanjsko razsežnostjo, ki prosto prehaja med zunanjo podobo in notranjim doživljanjem. Obenem se je vseskozi posvečala tudi portretom, kjer se je polno izrazila njena topla, komunikativna narava in naklonjenost do otrok. Cikel Otroštvo s svojo neposrednostjo in pristnostjo tako nesporno predstavlja vrh njene portretne fotografije.

Prost vstop z Lento.


Ajda Podgorelec: Raztančičevanje, razstava

Galerija Media Nox, Židovska ulica 12, Maribor

do 28. 6. 2019

Organizator: MKC Maribor

»Ajda je najmlajša ustvarjalka s samostojno razstavo v Galeriji Media Nox. Prepričala nas je s pronicljivim talentom, tehnično spretnostjo ter s hipnotičnimi podobami včasih zelo surove realnosti, ki jo prežari s kritičnimi premisleki o vlogi mladih v družbi, a vendarle najde tudi pot k optimizmu.

Dobro leto so nastajale oljne slike na steklu in ogledalu. Avtorica Ajda Podgorelec za vsako sliko skrbno izbere tudi okvir, navadno star, lesen, katerega videz priča o njegovi preteklosti. Izbrane steklene nosilce, ki jih ob današnji poplavi platen zasledimo poredkoma, je avtorica sprva izbrala zaradi pragmatičnosti, saj gladka površina tehnično omogoča boljše prelivanje barv, dovršeno slikanje mikrodetajlov ter lazurno gradnjo teksture.

Podobe Ajdinega ustvarjalnega dela posegajo v polje telesnega. Z njimi je zagotovo blizu mladim, medtem ko odrasle zbudi iz rahle pozabe, da se spet spomnimo, kako je biti najstnik, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi, ki jih to prinaša … Mladim ne moremo oporekati kritičnosti, v kolikor posedujejo dovolj intelektualnega kapitala, s pomočjo katerega osmislijo sebe in lastno vlogo v družbi. Pot do slednjega je seveda lahko tudi turbulentna: je izkušnja z negotovim izidom. A brez tega ne bi bilo takih dosežkov, niti take osebnosti, ki se je na tej poti uspela razviti.«  Povzetek iz teksta hišne kuratorke Galerije Media Nox, Petre Čeh.

www.medianox.org

Vstopnine ni!


Ogledni depo modnih oblačil in dodatkov, razstava

Pokrajinski muzej Maribor, Razstavišče mariborski grad

Od 23. 5. 2019

V zbirki mode so plemiška in meščanska oblačila od 17. stoletja do danes. V zbirki hranimo ženska, moška in otroška oblačila, obutev, pokrivala ter raznovrstne modne dodatke. Vzrok za nastanek posebne zbirke mode je bilo gradivo, ki ga je muzej že hranil, in gradivo, ki je bilo posebej zbrano ob pripravi občasne razstave Tristo let mode na Slovenskem Leta 1965. Leta 1973 je zbirka dobila svojo stalno postavitev, ki je bila na ogled do leta 2004. Z obstoječim urejenim študijskim depojem oblačilne kulture in novo postavitvijo oglednega depoja civilne mode ostaja muzej edinstveno središče za proučevanje oblačilne kulture na Slovenskem.

Najstarejše gradivo, ki je ohranjeno v fragmentih, je ostanek ženskega oblačila iz grobega rjavega sukna in nakit. Najdba izvira iz grobnice rodbine Herberstein iz Betnave pri Mariboru iz tridesetih let 17. stoletja. Drugo grobno najdbo sestavljata oblačilo in obutev župnika Andreja Tavčarja iz Starega trga pri Slovenj Gradcu; najdba izvira iz leta 1638. Iz 18. stoletja so ohranjeni svilen moški suknjič justaucorps, moški frak s svileno cvetlično ornamentiko, moški svileni telovniki s kakovostnimi vezeninami, damski životci, damske torbice - pompadure, damska pokrivala, par damskih čevljev, pahljače in slonokoščeno praskalo, s katerim so si segali pod lasuljo ali za steznik, da so lajšali srbečico. Iz zacetka 19. stoletja sta ohranjena dva para damskih brezpetnih čevljev, ki označujeta obdobje empira. V sredino 19. stoletja uvrščamo damske čevlje, torbice in denarne mošnjičke, pokrivala in životce, črn moški frak ter moška pokrivala in dodatke. Od druge polovice 19. stoletja je gradivo v zbirki obsežnejše. Ohranjene so damske obleke različnih krojev in materialov, bluze, stezniki ter številni modni dodatki, moška oblačila, pokrivala, obutev in drugi dodat- ki. Najobsežnejše gradivo izvira iz 20. stoletja. Vanj sodijo ženska, moška in otroška oblačila, obutev, pokrivala in različni modni dodatki, zbirka pa se še zmeraj dopolnjuje s sodobnimi kreacijami.

http://www.museum-mb.si/https://www.facebook.com/pomum123/

Prost vstop z Lento.


Debata o kuhinji - kitchen debate, razstava

Pokrajinski muzej Maribor, Razstavišče Kino Partizan

8. 6. 2017 – 31. 12. 2019

Na razstavi so prikazani kuhinjsko pohištvo, pripomočki, posodje in tekstil, ki so shranjeni v Pokrajinskem muzeju Maribor. Najstarejši razstavljen predmet so vratca stenskih omar iz začetka 17. stoletja, najmlajša pa je Marlesova kuhinja Maksima iz leta 1970, ki je bila v uporabi še leta 2016. Razstavo dopolnjuje izbor živil, pričevalci – Ivan Gabrovec, Darja Gostenčnik, Irena Kajnč, Ivanka Koprivnik, Štefka Kučan, Uroš Mencinger, dr. Svetlana Slapšak – pa posamezni vsebinski sklop zaokrožijo s svojo osebno zgodbo.

Razstava Debata o kuhinji - kitchen debate predstavlja zaključek raziskave o podpohorskih lesarskih obratih. Na Pohorju se je že v drugi polovici 18. stoletja razvila živahna lesna proizvodnja, v kateri so lesno surovino predelovali v različne izdelke, ki so jih po cestah in reki Dravi spravljali do kupcev. Tradicionalni trgi pohorske lesne trgovine so bili Podravina, Bačka in Banat. Pomembna tržišča so bila tudi Madžarska, Italija, Francija, Nemčija, Grčija in Palestina. Leta 1945 so bili vsi obrati nacionalizirani in združeni v večje enote. Na razstavi sta posebej predstavljeni dve tovarni. V Tovarni pohištva Maribor so izdelovali komplete klasičnega kuhinjskega pohištva (kredenca, zaboj za kurivo, miza in štirje stoli), v tovarni Marles pa prve jugoslovanske moderne (vgradne) kuhinje.

http://www.museum-mb.si/https://www.facebook.com/pomum123/

Prost vstop z Lento.


Velike stvaritve malih mojstrov - strip, razstava

Pokrajinski muzej Maribor, Razstavišče mariborski grad

21. 5. 2019 – 31. 8. 2019

Učence osnovnih šol smo povabili, da v obliki stripa upodobijo svojo zgodbo. Njihova dela so razstavljena na razstavi STRIP. S tem muzejskim pedagoškim projektom se navezujemo na razstavo Doba meščanstva, ki jo bomo v Pokrajinskem muzeju Maribor odprli leta 2019.

Z razvojem časnikarstva sta se že v 19. stoletju pojavila strip in karikatura, ki sta postala hitro popularna. V stripih so z risbo in kratkim besedilom avtorji pripovedovali zgodbe, velikokrat družbeno kritične, aktualne in duhovite. Strip je postal v 20. stoletju priljubljena literarna oblika namenjena otrokom, po njih pa so radi segali tudi odrasli. Povabilu se je odzvalo 154 učencev iz 14 osnovnih šol. Pod vodstvom 19 mentorjev so ustvarili 139 stripov. Sodelujoči učenci so iz naslednjih osnovnih šol: OŠ Antona Ingoliča Polskava, OŠ Breg, OŠ Cirkovce, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru, OŠ Franca Rozmana-Staneta Maribor, OŠ Jakobski Dol, OŠ Kungota, OŠ Leona Štuklja Maribor, OŠ Mladika Ptuj, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, OŠ Rače, OŠ Starše, OŠ Voličina.

http://www.museum-mb.si/https://www.facebook.com/pomum123/

Prost vstop z Lento.


Tržnica sprehodov

Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 2

20. – 29. 6. 2019 med 18.00 in 21.30

Organizator: Zadruga Živo Mesto z.o.o.

Ste že kdaj obiskali Rajzefibrovo tržnico? Pravite, da ne? Seveda ne! Le kako, ko pa je letos prvič, da se v času Festivala Lent predstavljajo produkti projekta Maribor is the Future, skupaj s produkti in storitvami njihovih pridruženih partnerjev. Podajte se na potep s slavnimi osebami iz mariborske zgodovine, postojte v katerem izmed lokalov in kaj popijte, obiščite skrite kotičke mesta in se prepustite vrtincu zgodb, ki jih mesto nosi v svojem nedrju. Odtisnite in oblecite si svojo naj mariborsko majico, razveselite prijatelja s štajerskim árgom, na hladilnik si pritrdite veduto Maribora. Ne bojte se spoznati ljudi, ki sokreirajo našo skupno mestno zgodbo. Pridite na tržnico in poiščite nekaj zase!

Vstopnina: 10 €, za imetnike Lente 9 €

​​​​​​​

Location

Accessibility(CTRL+F2)
color contrast
text size
highlighting content
zoom in