Kako in kaj sta se pogovarjala Festival Lent 2019 in Festival Lent 2020. Predvsem to, da je Festival Lent vsak od vas in nas. In da se Lent več kot le vidi. Zavoha, otipa, sliši, bulji, sprehodi in začuti se ga. Se torej vidimo na Festivalu Lent 2020!

Tok. Tok. Tok. Slišite? Trkanje? Ne? Ne slišite? Res ne? Pa zdaj? Malo v tričetrtinskem, malo v šestnajstosminskem taktu. Pa kako ne? Aha! Pa zdaj? Slišite, ne? Jaaa! Seveda! Tok. Tok. Tok. Trka(mo). Mhm. Osemindvajseti Festival Lent bi že kar prišel. Ne bi. Je že prišel! Nekje v noči iz sobote na sredo je bil. Na Lentu. Pri svojem sedemindvajsetem predhodniku je lental. Uf! Festival Lent 2019 je gostil Festival Lent 2020. Kaj vse sta si povedala? Bolje, kaj vse si nista!

Ja, drži. Vse sta si povedala. Festival Lent 2019 je vzel zalet. Taki. Lentovski. Zalet in zadah. Po programu, po vsebini, po doživetjih. Karakterno dolgi zalet. In povedal, kako se je vse skupaj začelo. Na četrtek.

Četrtek? Kak' četrtek? Če pa se Lent začne v petek!

Ja, ponavadi se je, drži. Ampak ne letos. Četrtek je bil. O! Četrtek! Kako je priletela Dubioza Kolektiv! Na čevape pred koncertom, na pijačo po njem in vmes ... No, vmes pa ... Četrtič je bil naš Glavni oder v dnevni sobi mesta na Trgu Leona Štuklja in v četrto smo lahko koncert le izmerili.

Izmerili? Ha? S čim te?

S seizmološko lestvico! Da, streslo se je. Po-tres! Ne samo treslo, ampak streslo. Celi trg je skakal. Ska-kal. V ritmu. Pa veliki napihljivi samorog je zajahala mladenka, ta multietnična atrakcija iz Bosne in Hercegovine je šla nad našimi glavami, v naše glave, pa vrnil se je Valter, pa doživeli smo bis, kakršnega še ni bilo. Takega. Tišina. Ko smo se samo zibali. Brez muzike. In to po Zarjavelih trobentah!

Neeee. Zarjavele trobente? Franc, Liza?

Ja, ta ja.

Okej, pa to je bil samo prvi dogodek. Pa potem?

Točno tak'. To je bil samo prvi dogodek. Prvi. Potem jih je bilo še 358. Na devetintridesetih prizoriščih. Ampak to so samo številke, saj veš, cifre. Pa glavna cifra? Niti en večer, niti en, res – niti! en! – večer ni deževalo med osmo in pol dvanajsto. Niti en! Okej, malo manj sreče so imeli v Art kampu, samo tam sreče niti ne rabijo, ker so ena sama sreča. Še bratom Prevc se je smejalo, pa je lilo tako, da je že skoraj snežilo. Ampak Oder Triglav in vse, kar smo tam slišali in pocartali? Neverjetno! To je tisto, kar je zdaj Festival Lent že dolgo. Je vse. Za vse. Za celo družino, cel dan. Tudi če dežuje.

Če pa saj na Lentu vedno dežuje! Vedno!

Zato pa je bilo letos, kot je bilo. Drugače, sveže, ampak saj je bilo tudi tradicionalno, le da zvečer ni lilo. Ha! Aki Rahimovski še skače tu in tam na odru. Še, še. In še je Lutka za Bal žur komad. Saj veš, Parni valjak. Da, da. Kot je Edward Clug še vedno nadcenjen v svojem mestu. Hora – Cantata, dupla doza baleta. Na Glavnem odru so plesali še sedeži na Magnificu, Urbanu &4 in tudi Gibonniju. Kako se je Zlatan Stipišić spomnil svojih začetkov v Mariboru.

Kako?

Novi Jasmin Stavros, so mu rekli. Haha. Pa bal se je, opozoril morje ljudi, naj pazijo, kaj bodo objavljali na internetih, da ne bi v Brežicah izvedeli, kako je mariborski koncert bil boljši.  

Zezaš!

Ne, niti malo. To je bil potem že oni drugi četrtek, ko je Festival Lent pokal po šivih. Z mosta dol se je ne samo dalo, ampak moralo poslušati Emkeja. Z mosta dol! Dobri stari Jurčkov oder, ki je zdaj že lep čas KMŠ oder. In potem je rekel ono, saj veš, v stilu, vsepovsod je lepo, ampak doma je najlepše. »Ko sem bil mali, sem živel tam, tisto okno. In ko sem med Lentom gledal skozi okno na Jurčkov oder, sem si tako zelo želel nastopati tu. Danes se mi je uresničilo. Hvala!« In potem je še prijavil: »Lepo se nas je nabralo, res nisn mislo, da nas bo tolko.« Ker za to gre. Za nisn vedo, da nas bo tolko. Nas je bilo, ja ja. Če so plezali, recimo, v klančino pri Večerovem odru, so si prislužili celo komad.

V klančino? Komad?

Ja, še je dediščina tistega klanca, saj veš, kje. Če imaš oder na Dravi, imaš publiko! In je oni, pevec, čelavi, od vizlovcev, rekel: »Za tiste tam gori, upam samo, da nimate kaj viskija v riti. Za vas. Whiskey in the jar!«. Kak' so žagali pred ognjemetom Happy Ol' McWeasel. Ali so bili zgoraj ali pa so skakali spodaj na reki. Kot je rekel Sejo Sexon iz Zabranjenega pušenja: »Izkoristite priložnost, imamo samo dva komada za stiskanje.«

In? Izkoristil?

Pa veš da!

Kje vse?

Kje ne! Še Salon glasbenih umetnikov se je pogledalo, ko je nastopil Komorni orkester Univerze v Vilni. Veš kako polno! Na balkonu gori, hica, vročina, pa vse polno. Čisto noro. In tako vsak dan v Dvorani Union! Da raje ne razlagam, kako je bilo na Stand up večerih v Vetrinjskem dvoru.

Daj no. Kak'?

Na Črni nedelji sem se cepal od smeha, saj veš, Gašper Bergant samo usta odpre in se že kotaš. Potem pa je za njim prišel še Aleks Curać Šarić, stand up evrogol iz Zagreba, me je naučil, kaj ne rečt punci, ko greš od doma, vmes je Klemen Bučan naredil taki štos o Kranju, da smo ga še na Lentu poštekali. Za ostalo ti pa težko povem, ker sem vsaj dvakrat ostal pred vrati.

Daj no, pred vrati?

Pred vrati. Ne prideš not. Toliko folka. Pa saj to ni samo tam.

Ah, daj!

Res, ti pravim! Sodni stolp? Ti raje ne bom niti razlagal. Vita Mavrič je imela vrsto skoraj do Benetk, sem tam ujel še ene, ko so bili kot mi. Mladi, kitara in pesem in vse. Noter v Sodnem stolpu pa je Marko Grobler povedal taki štos o nas, čelavih, da se mi kar zasmilil, ko ma same čupave noter v bandu.

Nekaj še mi razloži. No, razloži. Kaj to je res: da folk pleše z bandom na JazzLentu?

Mhm. Že na Bombinu – tip je kot Hendrix, samo s Sahare – se je šlo migat pod oder, ja. Ampak na Garifuna Collective? To pa so šli ljudje iz publike kar med band plesat. Ne z bandom, ampak noter, med njih, pa hopa cupa. Totalni odlom! Zadnji dan, ko je prišel José James in raztural take soul hite, da si obenem romantičen pa hkrati čisto napaljen, pa je bilo itak nepozabno.

Ah. To samo praviš.

Ne, res je, vse je res. Sploh pa, kot je rekel Damir Urban, zapreš oči za par sekund, par trenutkov, odpreš in vidiš čisto novo sceno, še več ljudi in neverjetno energijo.

Pa samo to še.

Ti samo povej.

O afterjih ...

Ja?

To vse drži?

Vse pa še malo čez. Haha.

Dobro, da vem.

Ja, dobro! Wetrinsky je znal imet res programski after, če veš, kaj mislim. Tudi poezija, pa ples pa tak'. Čisto hudo. Na Minoritih pa vse od bugija pa do jutra. Predvsem pa vedi nekaj. Lent je vsak od nas. Res vsak. Pa vem, boš mislil, kako poceni se to sliši, pa zlajnano, pa tralala. Ampak je res, veš? Sedemindvajseti Lent je bilo tudi điranje na ovinku GT22, pa KGB, kjer je Miha Bezeljak baje doktoriral iz petja, pa športni Lent, predvsem tudi Pozor! Muzika na cesti!, že čez dan na Grajskem in Glavnem trgu, ampak sploh pa pri fontani na Lentu, pa je promenada dobila svoj ruker muzike, potem ko si se seveda nahrustal od kvalitetne hrane na SladoLentu, kjer je spet mineštrala prva liga slovenskih kuharjev, pardon, chefov. Ne pozabi, da je vedno fino obiskan tudi otroški program v Vetrinjskem dvoru, pa še in še in še. Predvsem to je Lent. In še in še in še. Kar je najboljše!

Hvala ti. Pa predvsem hvala, da si mi pokazalo, kako se pride ven iz katakomb na Mladininem odru!

Ah. Saj veš. Kdor zna, zna. In Mladinin oder res zna, BeatPolar je bil saksofonski odlom, to je bil inštrument tega leta, se mi zdi, pa RH202, pa, pa ... Drugo leto se bo lokacija samo še bolj prima prijela. Garantiram! Ker po Umeku, ki je zdrmal Glavni oder, kot ga ni še nihče, je bil after party after partyjev! Da se samo vprašaš, kaj bo drugo leto!

Pa kaj drugo leto ...

Da ne bi.

Kaj?

Vprašal, če drugo leto Festival Lent bo. Glej, če je že v urniku. Petek, 26. junij. Pa do 4. julija. 2020. Saj pa te veš, saj ti si drugo leto glavni!

Pa nisem jaz glavni, glavni smo vsi!

Res je. Vsi. Čisto vsak, ki pride. In vsak, ki ve. In pomaga. Zato hvala. Ekipi, stari, ta ekipa se tak' slika, da se nariše v črko l. Saj veš. L kot Lent. Res hvala vsem, organizatorjem, sodelavcem, tehnikom, nastopajočim, delavcem, vsem! Pa pokroviteljem! Koliko nam ti pomagajo, saj boš videl drugo leto! Pa donatorjem, vsem, ki poskrbijol, da smo. In smo. O, ja. Kako smo bili! Ker obiskovalci. Ker vsak, ki je prišel, postal, poslušal, pomigal, pritegnil. Vsak. Čisto vsak. Ker za to smo tukaj. Za vse skupaj in vsakega posebej. Ker to ni festival veš.

Kaj pa je?

Doživetje. Pa saj. Boš videl, ko boš gledal v zrak, ko razpali ognjemet, pa vse te obraze, vse te Lentovce, ko boš Lental in ko boš Lent. 2020! Se vidimo!

Se vidimo!

Zapisal: Jaša Lorenčič

 

Izbrani festivalski utrinki

   

   

   

   

   

   

Več festivalskih utrinkov