Raz-tur! Odlom! Buuuum! Kako pa je bobnelo! Drugi petek, najbolj glasen dan na letošnjem Festivalu Lent. Brez konkurence, brez sploh kakršne koli debate. Ker Umek. Ker Strojmachine. Ker GarifunaCollective. Ker Dunja Bovan. Ker Rh202. Ker ... Ker ... Ker ... In še bi lahko naštevali. Po gigantskem četrtku je priropotal še takšen petek. Pred veliko, sklepno, ognjevito soboto.

Pa saj se ni tekmovalo, kdo bo navil do enajst. Eh. Ne. Sploh se ni tekmovalo, če pa bi že bila, je bil zmagovalen ravno prav kreativen sprehod. In pravočasen. O, ja. Roke gor, kdor je še čakal pred Sodnim stolpom za Vito Mavrič? Da, šansonjerka še ima publiko. Zvesto in predano. Dovolj, da bi lahko imela še en koncert za vse, ki s(m)o ostali pred vrati.

Điranje pri GT22

Za ultimativen uvod v elektronski šus doza večer se je izkazal kotiček pri GT22. Ljudje! Tam še stopnice šejkajo. Dunja Bovan je stisnila ravno prave tipke, predvsem pa našla tako fluiden, mikaven in dobrovoljen, da se je plesalo že po svetlem. Če tako žurajo v Zagrebu, ki je letos v fokusu GT22, potem žurajo res dobro. In prav. Pa Pozna se, da ima Dunja Bovan svoje điranje kar tri dni, začela je v četrtek in končala bo danes. Dajte njej in ekipi GT22 priložnost. Tisti kotiček je biser!

Ker to je bil takšen dan. Ko se je še fuzbalski selektor na Sladolentu tako prešerno smejal, ko se je tako navdušeno in iskreno na promenadi zaploskalo zasedbi Romano Drom, ambasadorjem kulture madžarskih Romov. Uf, kakšne sinkope, koliko želje in navihanost. Kje? Fontana na Lentu, kjer ima večerno in zadnjo postajanko paket Pozor! Muzika na cesti!

Že na daaaaaleč pa se je slišalo Večerov oder. Spet smo vas videli. Mhm. Kako ste postali in nekateri odprtih ust spremljali dvanajsterico, ki je pripravila odtujeno, ampak sila privlačno skupino Strojmachine. Spet gor v klanec, pa stopnicah, pa na promenadi. Ni se jih dalo zgrešiti. Kako so s pozavnami in zlasti naredi-si-sam inštrumenti razpihali. Kaj? Koga? Karkoli in kogarkoli želite. Bolj kompleksno so tolkli, udrihali in vijugali, boljše je bilo. In več vas je bilo.

Karibska maska, karibsko povabilo

»Tole igramo sicer samo za božič!« so se na sredini koncerta poklonili Garifuna Collective. In kaj smo vam rekli včeraj? Da bo to tista čaga. Karibska čaga. Ko se nagnete pod oder. Vse to smo vedeli. Ne pa tudi, da bo Chela Torres tako hrabro, pogumno in dobrohotno zagrabila mladenke in vas popeljala kar med band! Če to ni čaga, potem res ne vemo, kaj je. Sploh in še zlasti, ko je priletela posebna maska, tip, s perjem na glavi. Čisto neki drugi svet, ampak JazzLentu poznani svet. »Tudi tole bomo zaigrali za vas,« se je skozi posrečene nagovore še dalo začutiti, kako blizu je kolektivu Garifuna Collective Maribor. In Festival Lent.

In potem je tu on. On. Fotr. Umek. Uroš Umek. Zum zum, dam dam, šus šus. Prevelil se je malo tudi v minimal, gradil v prvi uri, da je nato v drugi uri eksplodiralo. Če kaj, zna Umek pretkano dražiti pričakovanja zvestih oboževalcev. Da jih potem napali. Več kot uspelo mu je, saj je Mladinin oder pokal po šivih v žanrsko sorodnem Rh202. Peta obletnica, pet let je, kar Tim Urbanyja, Mike Vale in ekipa delajo vrsto za vstop na Mladinin oder. In tokrat je preseglo pričakovanja. 

Da, to je bil tisti večer. Ko se je plesalo že in še po svetlem. Ko pade vprašanje. Kaj že? Že? Ja. Že. Smo že pri drugi soboti, desetem festivalskem dnevu. Smo pri koncu. Ampak najboljše smo prihranili tudi za konec. Se vidimo še danes. In skoraj zagotovo tudi jutri. Haha.

Zicerji zadnjega dneva!

• Nekaj vemo. Nekaj res vemo. Da če boste vsaj nekje blizu Večerovega odra, je povsem možno, da dobite kako pločevinko. Piva. Iz odra. Aha. Mhm. Ja. Happy Ol' McWeasel, ta avtohtona podlasica. Mariborska podlasica. Večerov oder. 21.30!
• Zaključek Folkarta je bil tridesetkrat tisto, zaradi česar se je sploh rodil festival in zavoljo česar je ognjemet. Zato ni vrag, da ne bo še enaintridesetič še bole. Je vredno. Res. Glavni oder na Trgu Leona Štuklja. Ob 21.300
• Če kaj, smo že vnaprej prepričani, pa saj tako je, ko gre za JazzLent, da bo Jose James nabral nemara največ publike doslej. Lean on Me. Ain't No Sunshine. In tako naprej in nazaj in spet naprej. Jose James. JazzLent na Minoritih – Odru Nove KBM. 22.00.
• Ognjemet. Polnoč. Stari most. Klasika!
• After partyji: v Wetrinskem bo vesoljsko s Space Night Clubbing – 50 let od človeka na luni, na Mladininem odru bomo po včerajšnjem vrhuncu spet slišali saksofon, kot ga še nismo, na Minoritih, kjer se nekako tradicionalno poplakne vse izkušnje festivala, pa danska nadkolekcija Epic Vinyls from Brazil.

Aja, še to. Kot vse torej kaže, letos na večernem delu Festivala Lent ne bo zvečer (tam med osmo in enajsto, recimo) niti en dan deževalo. Niti. En. Dan. Oziroma noč. Ha!

Jaša Lorenčič