Ja, ne
»Nejc in Jaka igrata izpovedno-angažirano avtorsko glasbo, ki ji žanrsko opredelitev določajo raznovrstna sveža slovenska besedila. Nekje med rockom in swingom vdihujeta njuni glasbi čar dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje pri ustvarjanju, zato je glasba polna bolečih krikov mladega človeka na robu odraščanja, vrženega v prostor slovenske družbe, potisnjenega v izobraževalni proces, zaljubljenega v ljubezen samo. Besedila segajo na različna področja življenja, od lahkotnejših tem pa do perečih vprašanj sodobne družbe. Pri glasbenem izražanju segata vsakič znova po še nedoseženem, zato imajo posamezne pesmi raznolike glasbene podobe, ki pa se venomer ujemajo s smislom in namenom ustvarjenega. Tako so pesmi koherentno zaključene celote. Ob njunem nastopu nikomur ni dolgčas, saj se občinstvu predstavita prav takšna, kakršna sta: zabavna, šaljiva fanta, v vsakem od njiju majhen otrok, ki želi si biti slišan. Predvsem pa sta dobra prijatelja in kolega, ki sta drug v drugem našla pot do izražanja svojega mišljenja in ranljivosti.« Ema Štarkl
SkaLama
SkaLama so pred mnogimi leti otvorili igro. Od takrat vztrajamo na šahovnici, značilni za ska. Pred poslušalcem stoji vojska kratkih in odrezanih tonov, podprtih z melodičnimi soglasji pozavne in dveh saksofonov. Ti pod taktirko hiperaktivnega bobnarja napredujejo proti poslušalcem, v spremljavi kitare in tečnega basista. Za boj na sredini šahovnice skrbita vokalist in vokalistka z značilnimi dinamičnimi izmenjavami in domiselno satiričnimi besedili. Avtorska glasba s svojo tematiko ošvrkne adolescenčne martre, značilne za študentsko okolje, podkrepljena pa je s priredbami tujih komadov. Preigravanje med SkaLamo in občinstvom pa je edini primer, v katerem sta v igri šaha oba nasprotnika zmagovalca.
