Folkart, ki so ga Mariborčani že dolgo nazaj vzljubili in so nanj upravičeno ponosni, je zakorakal v svoje enaintrideseto leto. Smelo, veselo, optimistično! Za vse ljudi svobodnega duha in odprtega srca, ki želijo videti tudi preko oddaljnih obzorij.
Mariborski Folkart, največji slovenski folklorni praznik, je v lanskem letu praznoval 30 let neprekinjenega delovanja – tri desetletja praznovanja nesnovne kulturne svetovne dediščine. Mesto Maribor je postavil v center folklornega zemljevida Evrope, prav tako pa tudi na eno najvidnejših mest v svetovnem merilu. Ob častitljivem prazniku smo ga poimenovali »Okno v svet«, in ne bi ga mogli bolje opisati; to naše okno, ki nas vabi v svet novih izkustev, je tudi v letošnjem letu na široko odprto.
Folkart, ki so ga Mariborčani že dolgo nazaj vzljubili in so nanj upravičeno ponosni, je zakorakal v svoje enaintrideseto leto. Smelo, veselo, optimistično! Za vse ljudi svobodnega duha in odprtega srca, ki želijo videti tudi preko oddaljenih obzorij.
V zadnjem tednu junija bodo v naše mesto prišle najvidnejše folklorne skupine iz Evrope in tudi z oddaljenih kontinentov. Saj nas kar pete zasrbijo, ko samo pomislimo na živahen teden folklore v našem mestu! Pa vsa ta glasba!
Odločni, energični Irci nas bodo pozdravili s tipično keltsko glasbo ter splesnim step korakom »mehkih« in »trdih« čevljev, ki je navdihnil svetovno znane plesne šove; videli bomo ljubkost, mehkobo in ponos sončne Makedonije ter barvito, živahno in nebrzdano razigranost Ukrajine. Občudovali bomo skrivnostno kulturo Majev ter Aztekov iz Mehike, ki nas bo razvajala tudi s svojimi mariachi; odpravili se bomo na eskotično in že skoraj obredno popotovanje na Otok Guam. Še posebej pa se bomo spogledovali z oddaljeno, častitljivo in mistično Kitajsko ter stavili na divje tartarske in baškirske nomadske prednike iz Baškortostana, od zelo daleč, izpod Urala.
To pisano svetovno druščino bodo seveda zaokrožili Slovenci, naši dragi Mariborčani, člani Akademske folklorne skupine Študent.
Tako bo naš svetovno priznan Mednarodni CIOFF® folklorni festival Folkart tudi letos v naše mesto prinesel čudovito in barvito kulturo z vsega sveta!
Otvoritev: 25. 6. ob 21.30, Trg Leona Štuklja, Maribor
Zaključek: 29. 6. ob 21.30, Trg Leona Štuklja, Maribor
Republika Baškortostan
Ansambel plesov in pesmi »Aytugan«, Ufa
Skupino so leta 2010 ustanovili ljubitelji ljudskega izročila na Državni univerzi v Ufi. Že od samega začetka jo vodi idejna vodja Alfiya Saifullina. Člani ansambla so študentje univerze.
Prihajajo iz Ufe, glavnega mesta te avtonomne republike Ruske federacije, ki leži med reko Volgo in planino Uralom. Baškortostan meji na republike, od katerih sta najbolj znani Udmurtija in Tatarstan.
Tako kot mnoge druge države ogromnega ruskega prostranstva je tudi Baškortostan dežela kontrastov. Baškirci so muslimani turškega porekla. Tradicionalno so bili Baškirci pastirski, nomadski narod, ki je vodil svoje črede ovac, goveda, konjev in kamel po ustaljenih migracijskih poteh. Starodavni način življenja, kontrasti in nenehne spremembe so pustili močan vpliv na kulturi naroda.
Razen nastopanja doma in po svetu, člani skupine veliko časa namenjajo raziskovalni dejavnosti. Zbirajo in obdelujejo manj znana področja pesmi in plesov folklore, poskušajo pa tudi obnoviti starodavne narodne obrede. Repertoar ansambla je bogat in raznolik. Vključuje baškirske in tatarske ljudske plese ter pesmi, kot tudi tradicijsko dediščino iz različnih delov Ruske federacije. Profesionalna miselnost, mladost, šarm, energija in strast ter barviti narodni kostumi – vse to vzbuja veliko zanimanja in naklonjenosti, kjerkoli se pojavijo.
Ansambel »Aytugan« je postal nepogrešljiv udeleženec na mnogih festivalih tako doma kot v svetu. Baškirce bomo v Mariboru videli prvič.
Guam
Folklorna plesna skupina »Inetnon Gef Pa'go«, Agana
Guam je največja veriga Marianskih otokov v zahodni regiji Tihega oceana, znani tudi kot Mikronezija. Otok Guam je bolj poznan po svojem strateškem vojaškem in gospodarskem položaju med Azijo in severnoameriškim kontinentom kot po svoji edinstveni in kompleksni kulturni zgodovini. Arheološke najdbe pričajo, da so se na teh otokih pred več kot 4000 leti naselili pomorski narodi, ki so sčasoma postali znani kot ljudstvo Chamoru.
Na kulturo otoka je zelo velik vpliv pustila burna in nasilna zavojevalska zgodovina. Zaznamovale so jih kar tri različne kolonialne sile, Španija, Združene države in Japonska. Danes je Guam odvisno ozemlje Združenih držav in zato prevladuje sodoben ameriški življenjski slog. Kljub temu pa jim je uspelo ohraniti kulturo staroselcev, ljudstva Chamoru. Prazgodovinski koncept »inafa'maolka – delovati v dobro drugih«, je temeljna vrednota tradicionalne kulture Camoru. Je spoštovanje družine, skupnosti in starejših.
Ansambel Inetnon Gef Pa'go deluje v sklopu programa Zgodovinske fundacije Inalahan na Oddelku za izobraževanje Guam. Svoje poslanstvo zavedanja lastnih korenin jemljejo kot posebno čast in z velikim ponosom. Mladi sodelujejo s tradicionalnimi mojstri ter predstavljajo dediščino ljudstva Chamoru na glavnih turističnih promocijah po celem otoku, predvsem pa na festivalih po vsem svetu.
Irska
»Absolutely Legless«, Edinburg
Tradicionalno irsko plesno skupino Absolutely Legless so leta 1997 ustanovili uveljavljeni plesalci in glasbeniki iz Edinburga. Skozi leta nastopanja po vsem svetu so s svojim inovativnim pristopom ter kvaliteto učvrstili sloves skupine kot ene najboljših v interpretaciji irske tradicionalne dediščine. Navdih črpajo iz bogate irske ljudske zakladnice, še posebej z načinom plesa »mehkih in trdih čevljev«, vendar kljub svežemu in svobodnemu pristopu ostajajo zvesti zakoreninjeni tradiciji. Mehkobo in eleganco plesa z mehkimi čevlji posrečeno vpletajo v energične in ritmične plese s trdimi (podkovanimi) čevlji, kar prinaša resnično razburljivo doživetje.
Bolj ali manj poznamo komercialno različico irskega »stepa« iz muzikala Lord of the Dance ali šova River Dance. Idejo so ustvarjalci poiskali seveda v irski tradicijski zakladnici. Zato je še toliko bolj navdušujoče, da bomo v našem mestu doživeli čisto in pravo irsko tradicijo, ki nas bo brez dvoma navdušila. Priča bomo izjemni kombinaciji irskega plesnega izročila in avtentičnih keltskih ritmov, za katere bo poskrbela spremljevalna skupina samih prekaljenih glasbenikov.
Kitajska
Akademska skupina »Beijing Dance Academy«, Peking
Akademija, znana kot »zibelka plesa«, je bila ustanovljena leta 1954. Njena predhodnica, Plesna šola Peking, je bila prva profesionalna plesna šola Ljudske republike Kitajske. Oddelek za etniko in tradicijske plese je eden vodilnih programov na Kitajskem tako v kvaliteti kot unikatnosti. Glavni cilj je ohranjati in prenašati kitajsko ljudsko plesno umetnost na prihodnje rodove. Pomemben poudarek dajejo raziskovanju, razvoju in novemu pristopu.
Kitajska je ogromna dežela, kjer živi nešteto manjšin, vsaka s svojo kulturo, svojim jezikom, verovanji in obredjem. Je najbolj obljudena država na svetu, ki ima že soraj 1,5 milijarde prebivalcev. Takoj pomislimo na skoraj pettisočletno starodavno kulturo, na nekoč vladajoče dinastije, globoko zakoreninjeno tradicijo in na napredek, ki korenito spreminja to tradicionalno podobo. Kljub temu je spoštovanje do kulturne dediščine prisotno povsod; v načinu življenja, v obredih, načinu govora in razmišljanja.
Območje Rumene reke je zibelka kitajske civilizacije. Del tega skrivnostnega in oddaljenega sveta nam bodo skozi ples, odeti v barvite in prefinjene kostume, prikazali vrhunski člani Pekinške plesne akademije.
Dolga leta smo poizkušali in se trudili v Maribor pripeljati ljudsko plesno dediščino Kitajske na vrhunski kvalitetni ravni. Zato smo lahko toliko bolj ponosni in veseli, da bodo, sploh prvič, odkar obstaja mariborski Folkart, na njegovem odru nastopili člani ene najprestižnejših tradicijskih kitajskih institucij, ki jo cenijo povsod po svetu. Ta velika čast je rezultat našega neporednega sodelovanja z Ministrstvom za kulturo in turizem Ljudske republike Kitajske, v projektu vzpodbujanja povezovanja skozi kulturo CESS (Central Eastern European countries). Vsekakor eden od vrhuncev Folkarta.
Severna Makedonija
Ansambel narodnih pesmi in plesov »Koco Racin«, Skopje
Makedonijo poznamo kot deželo sonca, mnogih jezer in prijaznih ljudi. Sonce je simbol svobode in je upodobljeno tudi na njihovi državni zastavi. S kulturo in razburkano zgodovino bogata dežela je preživela neštete spremembe, ki se odražajo tudi na življenju ljudi. Mnogi ohranjajo svoje izročilo z ljubeznijo in predanostjo, zato se način življenja njihovih prednikov ohranja v dokaj avtentični podobi.
Največjo slavo je makedonska država doživela v času vladavine Filipa II. in kasneje njegovega sina Aleksandra Velikega, ki je iz majhne države ustvaril mogočen imperij. Po njegovi smrti je ta začel postopoma razpadati in nastal je konglomerat različnih kultur, ki so se med seboj pomešale v kulturo makedonskih Slovanov. Skozi stoletja je bila Makedonija predvsem zaradi strateško pomembnega položaja tarča razdeljevanja ozemlja, vendar so bili zaman vsi poskusi, da bi izničili makedonsko kulturo.
Folklorni ansambel Koco Racin iz Skopja ohranja to izjemno tradicijsko bogastvo Makedonije že vse od leta 1946. Razvili so se v vrhunsko skupino, ki nastopa na največjih festivalih sveta. V svoji bogati zgodovini so prejeli več kot 400 domačih in mednarodnih priznanj, plakatov, medalj in diplom, ki že več kot 70 let krasijo njihove prostore. Prepotovali in natopali so po vsej Evropi, na Japonskem, v Iranu in Iraku, po nekajkrat pa v Avstraliji, Kanadi in Združenih državah. Spadajo med tiste folklorne ansamble, ki jih lahko mirno označimo kot biser ljudske zakladnice. Plesalce in glasbenike ansambla Koco Racin krasijo ognjevitost, barvitost in izjemna kvaliteta. Na Folkartu bomo tako deležni izjemne, ognjevite predstave mladih Makedoncev.
Mehika
Folklorna plesna skupina »Mehika«, Ciudad de México
Skupino sta leta 2002 v mehiški prestolnici ustanovila koreografa Raquel Barroso Pérez in José Alfredo Soní Perusquía. Od nastanka dalje žanjejo uspehe povsod, kjerkoli nastopajo.
Kot dežela številnih indijanskih civilizacij, kot so bili Maji in Azteki, je Mehika doživljala kolonialna osvajanja, kasneje spopade z ameriškimi in francoskimi silami, doživljala pa je tudi krvave revolucije, kar je pustilo globoke sledi tudi na ljudski dediščini.
Glasba in ples sta sestavi del življenja Mehičanov. Najbolj očiten in tudi najmočnejši vpliv ima španska tradicija, čeprav so se še iz časov pred Španci ohranili mnogi plesi, deloma tudi po zaslugi zgodnjih krščanskih misijonarjev, ki so spodbujali Indijance, da so jih izvajali v čast in slavo novega boga.
Najrazličnejše javne prireditve imajo poseben pomen v življenju Mehičanov. Ob številnih verskih praznovanjih, katera spremljajo velike procesije in glasba, v večjem delu Mehike praktično ob vsakem času slišimo značilne glasbene skupine, vsem poznane kot mariachi, v sestavi violin, trobent in kitar. Ohranili so se tudi indijanski obredni plesi, kot je eden najbolj znanih, valador. Razvoj turizma je sicer povzročil siromašenje avtentične kulture, je pa po drugi strani pripomogel, da so se mnoge tradicionalne oblike sploh uspele obdržati.
Folklorna skupina Mehika na svojih pohodih po svetovnih festivalih prikazuje večplastno tradicijsko kulturo. Ohranjajo tako izročilo Majev in Aztekov kot v svetu bolj poznano tradicijo mehiških plesov ob glasbeni spremljavi mariachev.
V Maribor prihajajo v veliki zasedbi in z energično ter barvito predstavo bodo vsekakor obogatili oder Folkarta.
Ukrajina
Folklorni plesni ansambel »KYIV«, Kijev
Skupina je nastala leta 1999, na Katedri za umetnost in kulturo na Kijevski državni univerzi. Njihov najpomembnejši cilj je uprizarjanje novih plesov in ohranjanje najboljših ljudskih ter scensko-plesnih vzorcev. Repertoar skupine vsebuje večino ukrajinskih ljudskih plesov kot tudi ostale in različne narodne plese, zanimive ideje ter izvirne rešitve za stilizacijo ljudske tradicijske plesne umetnosti.
Ukrajinska folklora izstopa z bogastvom žanra, globoko vero in vnemo. Pred začetki bolj načrtnega spremljanja ljudske tradicije je bilo ustno izročilo edini način ohranjanja življenjskih navad, ljudske modrosti, pogledov na svet in ideale ukrajinskega ljudstva. Folklora je postala ogledalo ne samo najpomembnejših zgodovinskih dogodkov v Ukrajini, ampak tudi način ohranjanja številnih arhaičnih poganskih mitov in plesno-pevskih veščin, čemur na Kijevski univerzi posvečajo še posebno pozornost. Tako so recimo ohranili slavne ljudske plese iz 15. stoletja, kot so Hopak, Kozachok in drugi.
Vrhunska strokovna raven članov ansambla je tako rezultat skupnega in predanega dela učiteljev in študentov katedre za nacionalno koreografijo. Ker člani ansambla redno pridobivajo bogate izkušnje izvajalskih veščin tako na državni kulturni sceni kot na vodilnih koncertnih prizoriščih, je ansambel Kyiv postal ambasador akademske tradicijske kulture. Zaradi svoje izvajalske vrhunskosti redno zmaguje na festivalih tekmovalnega tipa ne le v Ukrajini, ampak tudi na mednarodnih prireditvah širom Evrope. Na Folkartu jih bomo videli prvič.
Slovenija
Akademska folklorna skupina »Študent«, Maribor
Naši mariborski folkloristi, člani ene najboljših akademskih folklornih skupin v Sloveniji, delujejo že več kot pet desetletij, pravzaprav so na polovici poti do šestih desetletij, in jih ni potrebno posebej predstavljati. So izjemni glasniki slovenske kulture tako po naši domovini kot na tujem. So tudi marljivi sodelavci mednarodnega folklornega festivala Folkart v Mariboru, ki je tudi z njihovo pomočjo postal eden najboljših folklornih festivalov Evrope ter preostalega folklornega sveta. Z roko v roki z Narodnim domom Maribor skrbijo zato, da se udeleženci Folkarta v našem mestu odlično počutijo in s seboj odnesejo nepozabne vtise.
Ves preostali čas pa so predani folklorniki, ambasadorji slovenske ljudske tradicije, ki z mladostno energijo skrbijo za to, da izročilo prejšnjih rodov vedno znova najde prostor na domačih in tujih odrih. Vabijo jih na festivale po vsem svetu, domačim gledalcem pa se tudi na Folkartu predstavijo v vsem svojem sijaju – pripada jim čast, da s prvim plesom pričnejo folklorno dogajanje v Mariboru, na zadnjem slavnostnem večeru pa ga tudi zaključijo.
Veselimo se druženja z njimi tudi na 31. Folkartu.
