Kaj vse se na Festivalu Lent zgodi, če samo malo zapreš oči? »Ko sem nazadnje zaprl oči, vas je bilo kakšnih dvajset. Zdaj pa odprem in glej, kooooliko vas je!« je na Glavnem odru blestel Damir Urban, »še bom zaprl oči!«

S svojo ikonično četverico je poskrbel, da se je prišlo bližje. To je ta relativnost lentovskega časa. To je ta nezavedni tok časa in marsičesa. »Imamo še kaj časa? Ni še ena ura, ne? Še?« so en prst v zrak držali fantje iz domače rock postave Stari pes na Večerovem odru. »Res, res moramo nehati. Pa saj morate jutri v službe ali ne?« se je spraševal tudi Bombino, ki je jazz rockersko zamajal JazzLent. Spet. Tradicija je pač tradicija.

Filter iz osemdesetih

Urban je kar dobro rekel. V bistvu zadel. Dal je nasvet, ki pride še kako prav. Takega. Uporabnega. »Imate še kaj rezerve v telefonu? Da se ne bo strošilo prehitro, ne še zdaj snemat, najboljše še pride!« se je pošalil Urban. Začel je melanholično, nato pa zgradil čuteč koncert, poln humorja in čustvenih preskokov. »Daj, daj, nastavi filter, onega, da bo zvenelo kot najslabše iz osemdesetih,« je nagovarjal svojo postavo, jo prerazporejal in imel fenomenalen stik z občinstvom. Kdor je vedel, po kaj je prišel, je tudi lahko odšel. Zadovoljen. Ker je Urbanu bilo tako presneto mar. Do koncerta, v katerem je raziskal vse globine duše. Odet v črno in z vokalom, ki je vijugal med drevesi na Trgu Leona Štuklja. Kakšna razlika med dnevom in nočjo.

Imeli smo kar prav. Ja, ja. Dodobra ste včeraj napolnili Sodni stolp. Zakaj? Ker Êdna. Zakaj Êdna? »Ker pomeni eno,« je jela razlagati Tjaša Cigut kmalu po deveti zvečer. »Združila nas je prekmurska in porabska ljudska zapuščina. Čeprav smo sestavljeni iz petih različnih svetov, nas je povezala ta zapuščina.« Êdna brska po glasbeni dediščini tako, da ji dodaja tudi nekaj lastnih zgodb, izbrska pa še kakšno tradicionalno. Recimo o tem, kako žena lahko (u)godi možu. Ali pa tudi ne. Sodni stolp se ravno prav stisne v akustično odejo, da je bila še ena intimna, duhovita in prepričljiva izkušnja.

Zažgal z zažganim

Po petih letih se je spet vrnil. V belem, kakopak. In s kitaro v barvah zažganega sonca. Kako ne bi. Če pa tako zažiga. Bombino, tuareški Hendrix, je na JazzLentu prvi letos poskrbel, da je občinstvo vstalo s sedežev in šlo migat neposredno pred oder. To je to. Več skoraj ne potrebujemo. Ob taki postavi, ko še bobnarski solo zaigra, da skoraj zapoješ zraven!

In potem je tu Mladinin oder. Ko igrajo domači rockerji Liburoa, za publiko seveda ni šlo skrbeti. Prav tako ne, ko so se na oder za njimi zgrnili BeatPolar. Niti besede jim ni bilo treba reči. So vse povedali s svojim nesramnim žanrskim preskakovanjem. In še enkrat več smo naleteli na inštrument, ki bo nemara najbolj podpisal letošnjo izvedbo Festivala Lent. Saksofon. Tokrat tenorski. Kako je to ropotalo, ružilo, delalo! Kot da bi nekdo vzel glasbo, jo razbil in razmetal, nato pa sestavil v udarno celoto. Ker to je Festival Lent. Vsak dan na novo sestavljen mozaik izkušenj.

Zicerji četrtkovega programa

  • Smo vam že razkrili, da vas bo res dosti na Gibonniju? Kar po vstopnice. Da ne bo potem ni vedela. Res. Veliko vas bo. Mhm. Glavni oder na Trgu Leona Štuklja. Pričetek ob 21.30.
  • Hvala, hip-hop, da ostaja tip-top! Emkej! KMŠ oder. Ob 21. uri. Ker ima oder zvesto občinstvo, pridite pravočasno. Sicer pa lahko upalite dobrega starega Jurčka in koncert pospremite kar z mosta!
  • Perica Jerković. Haha. Zgodovina selfie butla. Hahahaha. Stand up v Vetrinjskem dvoru. 22.00. Zicer.
  • Večerni štirikotnik: ker je to mali petek, ja, ljudje, teden je že okrog, danes vas bodo ob 23.00 veseli domači rock favoriti Flaster v KlubuKGB, posebni, čisto drugačni after, spoj plesa in glasbe, bo na Wetrinskem, kjer bo Lorca, ti in jaz z Robertom Jukičem, Splinta bo skrečal na Minoritih, zrimana rapsodija pa bo eksplodirala na Mladininem odru s Trillity in Šlagwerkom

Aja, še to. Je res že en teden, kar je na Trgu Leona Štuklja zibala Dubioza Kolektiv? Kako hitro čas beži. Se vidimo!

 

Jaša Lorenčič