Par let pa bo že. Par, ja. Kar je padlo vprašanje. Tisto, glavno vprašanje. Veliko, usodno, bistveno vprašanje. Kdaj se Lent sploh začne? Ne, ne na koledarju. Ampak ono, ko se merimo po soncu. Zjutraj? Podnevi? Ponoči? Saj veste, da imamo na Lentu sončno uro, ne? Pa nočno tudi! O, ja. In to ne ene. Nočna je na kar štirih lokacijah. Toliko izbire, da bi naključnega mimoidočega, recimo Uroša Umeka, vprašali, pocukali in nahecali. Alo, kam gremo prvo? Prva varianta: Žički. Wetrinsky. Mladinin. Minoriti. In potem naslednji dan nagradno vprašanje: katera je bila že tretja lokacija?
Atrij Žičkega dvora: post-srednji DJ vek
Torej, petek je. Ali sobota. Ali ponedeljek. Saj ni pomembno. Lent je itak ena dolga noč. Zgodi se v noči iz prvega četrtka na drugo soboto. Torej. Dajmo, recimo, tako. Dobimo se v parku. Art kamp obdelamo. Vsi tu? Vsi. Okej. Potem promenada, vsi odri, kolikor le lahko. Ura je, tam nekje dobrih enajst. Ali pa devet zvečer. Ja. Devet. Dajmo rečt tak. Devet. Za morda res pravo ogrevanje je tukaj atrij Žičkega dvora. Že lani, ko smo pokukali tja noter, se je zdelo, da smo prestopili v največji post-srednjeveški DJ vek. Noro! Vsaj šest datumov si zacahnajte! Ker je ambient takšen, kot je bil. Vse ostalo pa vrhunsko sodobno. Tam bo žur na festivalske dni od 21. ure. Aja, pa dve besedi imamo za vas. Prva je gin. Drugo boste najbrž uganili.
Runda na in za gospoda Wetrinskega!
Ko se tam nekje proti koncu dneva poleže smeh na Stand up večeru v Vetrinjskem dvoru, se zgodi nekaj še bolj neverjetnega. Dupla doza! In ne, nič ni treba spit. En v rata dvojni v. Ja, w. Vetrinjski postane Wetrinsky. Še z ipsilonom na koncu. Ja. Čisto zares. Kdaj se to zgodi, ne znajo sicer povedati niti najstarejši prebivalci, vedo pa, da se dogaja zadnjih par let. In vedo povedati tudi, da se gospod Wetrinsky vsak festivalski dan prebudi petnajst do polnoči. Zakaj, še danes ne vemo. Se ga pa baje da srečat. Kje, kako, zakaj? Če zberete čim več »štemplov« na lokaciji sami. Ker program je nabit. Za vsak dan – razen ponedeljka, ko gospod Wetrinsky popisuje, kar je videl, slišal in doživel. Vse od elektronike, preko didžejev do neo-soul razpaljotk. Malo domačega, malo tujega. Luštno, pa še sedet se da! In plesat tudi, jasno.
Tiste majice
Če bi to bilo še lani, bi naredili ovinek, ampak zdaj ni skoraj nobenega ovinka. Skoraj takoj zraven bo. Prvič. Mladinin oder. In, najprej, ja. Ekipa Mladininega odra ima najboljše majice. Ne bomo se kregali. Najboljše. Pika. Zakaj? Ker so, to pa dopuščamo prosti oceni, najbolj prešvicane. Mladinin oder je bil najprej na/v Minoritih (predlog po vaši prosti izbiri), nato je bil v Jazz klubu Satchmo, vmes je, skoraj pozabili, pokukal v Udarnik, zdaj pa se seli v klet Narodnega doma, kjer čez leto žonglira jazz liga prvakov. Že zaradi katakombastega občutka bo Mladinin oder totalna zmaga. Pa video projekcij. Pa šanka. Pa vse tja do, jasno, programa, ki vsak večer ponudi (vsaj) dve imeni, začenši ob 23. uri. Ne bomo posebej secirali na tem mestu. Samo pridi. Pa na uro ni treba gledat, Mladinin oder je naložba za prihodnost tudi, če pridete domov po svetlem. Kaj to pomeni? Saj boste slišali tiste, ki bodo rekli, da so videli Repetitor prvič v Mariboru prav tam. Pa S.A.R.S. Pa prvi RH202. Pa... Pa... Pa... Ni konca, ne kraja.
Če pa že mora bit', potem pa za konec, prej ali vmes, prosto po izbiri, še uradni after party, kakor mu pravimo. After. Minoriti. Tam, kjer je najdaljši rdeči šank v mestu, najdaljša klop v mestu, najbolj komunikativni mobilni veceji. Lani smo šli čez rumeno desko kot pirati, le da smo namesto v vodo štrbunknili v središče dogajanja. Minoriti. Uf, koliko didžejev.Uf, koliko spominov. Uf, koliko debat. Uf, koliko poplesavanja! Minoriti vzamejo takšen zalet, da si prve dni vzamejo prosto, nato pa v torek poženejo in nehajo nekje... Kdo ve. Baje tudi v torek, tri dni po festivalu.
In to je to. Kje je že bil tisti drugi plac? Wetrinsky. Dvojni v. Lahko pa v katerem koli trenutku zamenjate vrstni red. Posebej pa priporočamo začrtani obhod 28. junija. Po Umeku. Kakopak.
Jaša Lorenčič