/ob 16.00/

Zemlje(s)tvori

Gosposka ulica 28

Ilovica je zemlja, je prst, je gradbeni material iz katerega gradijo hiše, je snov iz katerega ne zrastejo samo hiše, temveč vse kar je živega na površini planeta, hrana, rastline, živali, ljudje, misli in še marsikaj. Lahko je pa tudi medij človekovemu ustvarjalnemu izrazu.

Na likovni delavnici bomo Iz ilovice delali reliefe, podobe, figure, tvore ali stvore. Naj bodo ljudje, živo ali neživo, takšna ali drugačna bitja, mitološka ali naša osebna, notranja, skrivna. Ustvarjali bomo na vezane plošče manjših dimenzij, z različnimi ilovicami ter gradbenim kitom, uporabljali bilahko tudi kamenčke, ploščice, vejice in druge naravne ali (ne)naravne materiale.

Milan Ketiš (1992) živi in ustvarja v Mariboru in Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo, z diplomskim delom Risba telesa. Študij na Akademiji v Ljubljani tudi nadaljuje in pripravlja magistrsko nalogo z naslovom Prostor duhovnosti, človek, narava in kultura. V letu 2015 se je udeležil izmenjave na University of Arts Helsinki, Academy of fine Arts, oddelek za slikarstvo. Njegova dela so bila predstavljena na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.

/ob 17.00/

Šanson in vino

Slovenska ulica 13  

Šanson in vino nekako sodita skupaj; to je med drugimi vedel tudi Frane Milčinski - Ježek, ko je zapel takole:

Glažek vinčka hej

Pa sonček skoz posveti nej,

Da cel svet bo kt mavrca

Velbana

Sobotno popoldne in večer na dvorišču Slovenke ulice 13 bomo preživeli v družbi prav teh dveh “sestavin”, skozi katere se zdi svet bolj pisan in lepši.

Za šansone bosta poskrbela Matic in Metka, sicer člana skupine Strici iz ozadja. Matic na kitari in vokalu ter Metka na bas kitari in vokalu bosta predstavila svoje interpretacije bolj ali manj znanih pesmi, od starih klasik do tistih bolj modernih, od standardov, ki jih poznamo vsi, pa vse do manj znanih, alternativnih kreacij. Doslej sta dvakrat nastopila na KMŠ odru Festivala Lent, v Pisarni, na festivalu Skuštrane in bradati 2018, na festivalu Lendwirblu v Grazu, za sabo pa imata tudi nekaj uličnih nastopov v sodelovanju z društvom Hiša! In Rajzefibrom, njun najzanimivejši nastop do sedaj je bil nastop za Društvo slovenskih študentov v Grazu.

Za drugo “sestavino” večera bodo pokrbela ekološka vinogradništva Šumenjak, Zorjan in Valentan. Cilj ekološkega vinogradništva je pridelati grozdje na naraven, okolju prijazen način.

“Naša glavna skrb pri pridelavi vina so vinogradi, saj želimo, da dajejo mikroklima, tla in delo vinogradnika vinu svoj pečat. Vinogradov ne gnojimo, prav tako ne želimo uporabljati herbicidov in sintetičnih zaščitnih sredstev. Obremenitev trt je majhna. Trgamo zdravo grozdje ob primerni zrelosti. Grozdje maceriramo odvisno od sorte in stila vina, nato pa vrenje in zorenje vina bolj spremljamo kot usmerjamo, da bi bilo vino pridelano čim bolj naravno,“ pravijo pri vinarstvu Šumenjak.

/ob 17.00/

Med:soseske zgodbe

Glavni trg 7

V petek bomo zbirali spomine v nedeljo pa te spomine postavili na ogled. Razstava Med:soseske zgodbe bo na ogled postavila zbrane spomine vas, prebivalcev Maribora in vaših spominov, ki jih imate na naše mesto. Vsak spomin je neprecenljiv in vsak spomin je vreden zapisa, saj le tako ostanejo tu tudi za naslednje rodove.

Muzej spominov mariborskega Muzeja narodne osvoboditve hrani zapis Vlada Šauperla, v katerem ta opisuje enega prav posebnega Studenčana:

“Avgust B. je bil v petdesetih letih 20. stol. delavec v MTT. V službo in domov je hodil vedno peš, s Studencev v Melje. Ta tovarna je bila tedaj edina, katere delovni čas je bil od 5. do 13. ure, vse ostale so začele delo ob 6. uri. Ko je Avgust ob štirih odhajal v službo mimo našega okna, je moj oče slišal dnevno vremensko napoved. Avgust je ali bentil:  "Frdamani dež," ali pa je zadovoljno brundal: "Hajte iz a šena veta." No, pa smo vedeli, kaj nas čaka, ko vstanemo.

Ob nedeljah ga je Avgust dajal na zob. Pozno zvečer smo bili, vseeno ali je bil zunaj "frdamani dež" ali "šena veta", nato deležni uličnega koncerta, ko je od Zadruge sem, kjer se je pilo, neskončno dolgo kolovratil svojih 500 m proti domu in pri tem na ves glas odmevajoče tulil slovenske narodne, ali tisto "… ko bo zadnja ura bila, Marija prid' po nas …" ali "… dekle, zakaj tajiš, da sama tu ležiš …", ali pa "… le tule dol se vsedi, na mojo desno stran …", glede na to pač, kako razpoložen je tisti večer bil. Ampak njegov repertoar je obsegal zgolj te tri arije. Pred šestdesetimi leti so noči bile še deviško tihe tudi v mestih in predmestjih, danes, ko je ropot dan in noč enak, pa bi ne mogli slišati že na daleč takega ponavljajočega se koncerta.”

/ob 16.00/

Rajzefirbčni sprehod: Matej Modrinjak - Aktivna nedelja s klasično fotografijo

Glavni trg (pred Kužnim znamenjem)

Zdi se, da se je s pojavo digitalne tehnologije, predvsem pametnih telefonov, naš odnos do fotografije drastični spremeni. Fotografiramo vse in vsakogar, naredimo na tisoče in tisoče digitalnih posnetkov, ki jih potem niti ne pogledamo.

Z Matejem se bomo vrnili v ne tako daljno preteklost, v čas klasične analogne fotografije in spoznali osnove ter razvoj fotografske tehnike od konca 19. stoletja do danes. Seveda pa ne bo na "sporedu" zgolj teorija, ampak tudi praktično delo, primerno tako za začetnike kot tudi tiste, ki o fotografiji že nekaj vedo. Spoznali boste klasični in polaroidni fotoaparat ter fotografsko temnico, v kateri se kot čarovnija na belem fotografskem papirju pojavijo slike, ki smo jih ujeli v objektiv. Poleg tega bomo obiskali tudi Fotografski muzej Modrinjak, kjer hranijo največjo zasebno zbirko fotografske tehnologije v Sloveniji.

/ob 19.00/

Blue light: med glasbo in poezijo

Gosposka ulica 11

Blue lights sta mlad glasbeno-pesniški duo, ki raziskujeta skrita stičišča glasbe in poezije. Premierno bosta nastopila v sklopu projekta Živa dvorišča, predstavila pa bosta širok nabor priredb pesmi različnih glasbenih zvrsti: folk, pop, soul,… Prostor pa bosta dala tudi govorjeni besedi, Tom bo ob spremljavi Erika na kitari predstavil poezijo iz pesniške zbirke Točka preloma, ki je letos izšla pri Literarni hiši Maribor. Tematsko se ukvarjata predvsem s skritimi prostori, ki jih ljudje nosimo v sebi, tako v ospredje postavljata subtilno moč neizrečenega.

Tom Veber, katerega umetniško ustvarjanje obsega polja igre, petja in literarne dejavnosti se v preteklem času prvenstveno posveča tej. Poezijo objavlja v osrednjih literarnih revijah Dialogi, Mentor, Literatura in Apokalipsa, sodeluje na pesniških Slamih in gostuje po Sloveniji s pesniško monodramo Realizem je rezerviran za klovne. Je zmagovalec Pesniške olimpijade 2018, uvrstil pa se je tudi v finale Pesniškega turnirja 2019. V sklopu festivala Slovenski dnevi knjige je organiziral enega izmed prvih LGBTQ literarnih večerov v Mariboru. Marca je izšel njegov pesniški prvenec Točka preloma pri založbi Literarna hiša Maribor, letos pa je postavil tudi tri interdisciplinarne razstave Brstenje, Stičišča in Visok polet s teboj, kjer se je ukvarjal s prostorsko postavitvijo poezije. Ko ne stoji na odru ali piše, pa zelo rad hodi v naravo, obiskuje gledališče in pije čaj – najraje črnega z mlekom.

Erik Mihelič je svojo glasbeno pot pričel pri 9 letih, ko so na podstrešju našli staro stričevo kitaro. Z nevednostjo in velikim zanimanjem je pričel brenkati po njej tako dolgo, dokler ga starša nista vpisala v 1. razred glasbene šole. Po 7 letih je uspešno zaključil nižjo glasbeno, kjer je pridobil odlične osnove klasične kitare. Ker mu je igranje kitare kar hitro priraslo k srcu, se je odločil učenje nadaljevati na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. V času srednje šole se je poleg klasične zanimal še za igranje električne kitare, akustične kitare in klavirja.

/ob 21.00/

Gibljive slike: Fabrika Maribor

Park pred Muzejem narodne osvoboditve Maribor

Topla poletna noč je kot nalašč za druženje na dvorišču Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Če temu dodamo še odličen dokumentarni film o razburkani in bogati zgodovini mariborske industrije, ki je nastal pod taktirko Televizije Maribor in Muzeja narodne osvoboditve Maribor, pa tega vsekakor ne smete zamuditi. TAM, MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska livarna in mnoge druge tovarne so v Mariboru vzklile skorajda po nizu naključij, saj rez izgradnje železnice Dunaj - Maribor - Trst in dejstva, da je tukaj zagorela prva žarnica v tem delu Evrope, ki je močno pripomogla k elektrifikaciji mesta,  Maribor nikoli ne bi dobil vzdevka Jugoslovanski Manchester.

Dokumentarni film Fabrika Maribor nas bo popeljal 160 letno pot vzponov in padcev industrije mesta ter nam razkril zgodbe zaposlenih in vseh, ki so bili z njo tako ali drugače povezani. Spoznali bomo drugo plat Maribora - tisto, na katero danes žal ostajajo le še grenko-sladki spomini in o kateri mlajše generacije slišijo le še skozi pripovedovanja starejših.

Pridružite se nam na dokumentarnem popotovanju skozi industrijo Maribora!